Končno je pri nastajanju Avocado centra prišel čas za drobne stvari - detajle, s katerimi bova prostoru vdihnila karakter in dušo. 

Tega obdobja sva se oba zelo veselila in ni dneva, da ne bi našla kakšne dobre ideje, kako narediti police, kako oblikovati pult v recepciji, kako se lotiti ogromne mandale v vadbenem prostoru in še in še idej imava...

K sreči nama vesolje ves čas na pot namešča ljudi, ki imajo znanja in talente, da lahko katero od najinih idej tudi uresničimo. Ravno včeraj sva bila pri Nataši. Nataša Hvala je ilustratorka, pa ne samo to, ona zna vihteti žago, čopiče, pletilke, pa še kaj bi se našlo, pod njimi pa nastajajo umetnine. Pred leti sva se spoznali na Start up weekendu v Kobaridu, ki je, kot sva ugotavljali včeraj - obema korenito spremenil življenje. 

Všeč mi je njen smisel za humor, ki veje iz njenih izdelkov in nanjo sem pomislila, ko sem želela vrednote Avocado centra na zabaven in humoren način predstaviti obiskovalcem centra. Ljudje namreč ne maramo pravil in strogih zapovedi. Smešna stvar mnogo globlje prodre do naših možganskih celic in se tam dlje zadrži. Natašine ilustracije so zato več kot na mestu. Moje so zgolj ideje, njena pa celotna izvedba. Všeč mi je tudi zato, ker so njeni izdelki narejeni na odpaden les neke pohištvene industrije v bližini njene vasi. Nataša namreč prihaja iz vasi Ljubin pri Tolminu. Poleg tega ima manjši crush na turkizno barvo, ona ji pravi "barva Soče," kar naju umešča v majhno peščico ljudi, ki bi vse pomembne življenjske pripomočke imeli v tej barvi. Lepo se je družiti s sorodnimi dušami. 

Njene ilustracije nameravava tiskati tudi na majice, v Avocado centru pa bo zagotovo naprodaj tudi kakšen njen izdelek.
Če so vam njeni izdelki všeč, jih trži pod znamko MlekARTz - www.mlekartz.com, IG: MlekARTz in FB: Mlekartz Gifts.

Jesen je čudoviti čas obilja in hvaležnosti za tople in sončne dni, ki smo jih preživeli. Čas, ko pospravimo letino in se pripravimo na zimo. Simbolično in dejansko.

Avocado center je v teh dneh dobil streho, še prej je odšel turkizni mešalec za beton, stavba pa je dobila še eno zanimivo arhitekturno posebnost - mene spominja na tretje oko. Čisto na vrhu, tik pod slemenom je okroglo okno, pravzaprav dve, ki osvetljujeta podstreho. Ko sva izvedela, da rekonstrukcije nekdanjega kozolca ne bova mogla narediti, sva vseeno v arhitekturno zasnovo centra vnesla nekaj značilnosti, ki jih imajo hiše na Notranjskem. Ena od njih je majhno okroglo okno na najvišji točki zgradbe. 

V Tomaževi delavnici nastaja ogromen orgonit s kameno strelo, črnim turmalinom, ametistom in simbolom svete geometrije - rožo življenja. Več o simboliki kristalov in svete geometrije si lahko preberete tukaj. Orgonit bo svoj prostor našel v tleh vadbenega prostora in od tam širil dobre vibracije. 

Se spomnite mojega iz koščice zraslega avokada? Nanj je (v 5.nadstropje bloka) prišla prezimit pikapolonica.

Pikapolonica je prastar simbol za srečo in rodovitnost ter velja za prinašalko sreče.V Italiji se celo imenuje fortuna. Človek je nikakor ne sme ubiti, tudi poškodovati je ne sme. Kasneje so pikapolonico pripisali Devici Mariji, Angleži jo imenujejo po njej (Ladybird). Slovenci ji pravimo še polonica, naš ljudski izraz zanjo je prav tako božja kravica, božji volek, božja icika, Fran Erjavec jo imenuje sedmopikčasta polonica. Povsod verjamejo, da razume človeško govorico. Pikapolonica prinese srečo predvsem takrat, kadar nam nepričakovano prileti na roko, posebno na dlan. To pomeni, da nas je posebej obiskala.

Ogromno razlogov imava, da praznujeva tole leto. Na videz je slabo, vendar skriva ogromen potencial.

Letošnjo jesen sva hvaležna za prav vse izkušnje; prihajanje in odhajanje, spoznavanje in opuščanje, trud in pogum. Hvala vsem, ki vibrirate z nama. 

Saša in Uroš

Tedni bežijo in Avocado center bo v teh dneh pripravljen, da dobi svojo kapo. Zagnana ekipa gradbincev vneto poganja mešalec za beton v turkizni barvi -  moji najljubši - da bo center kmalu pod streho. Tečejo tudi že dogovori z izvajalci notranjih del. Tomaž  se v teh dneh ukvarja z ogromnim zlatim orgonitom, ki bo vseboval kristal ametist in ga bomo namestili v tla vadbenega prostora. 

Vadbeni prostor je ogromen! Njegova prostornost, svetlost in pretočnost so presegla najina pričakovanja. Res se veseliva, da ga bova lahko napolnila s kakovostnimi in zanimivimi vsebinami, ki bodo polnile naša srca in telesa s samimi dobrimi vibami. Del Avocado centra bo tudi masažni prostor, te dni smo testno poskusili združevanje joge in masaž v prostorih na Tržaški 114. Navdušena ugotavljava, da je točno tako, kot sva si želela. Privabili smo veliko zadovoljnih strank, ki jim zdravo telo in umirjen duh pomenita osnovo za kakovostno življenje. 

Za najbolj radovedne, sva tokrat pripravila renderje vadbenega prostora. Vanj sva s pomočjo arhitekta premišljeno vključila kamin z odprtim ognjem, primerno razsvetlajvo, domislili smo akustiko prostora, celo roža in slika nista izbrani po naključju. Barvni odtenki v vadbenem prostoru so izbrani tako, da umirjajo in sproščajo. Za tiste, ki smo vajeni joge v precej zanemarjeni Prešernovi dvorani razpadajočega logaškega Narodnega doma, bo tale čudoviti prostor čisti zen. 

Prav pred dnevi mi je Facebook čestital za tretjo obletnico delovanja Avocado centra. Madona, hitro teče čas. Če bi bil otroček, bi že veselo šibal naokrog in čebljal polrazumljive stavke. No, da me ne bo zaneslo – ni otroček, objekt je, iz železa, betona in opeke, ampak vsi se nenehno trudimo, da je vse okrog Avocado centra prežeto s pozitivno energijo in dobronamernostjo.

Noro zadovoljna sva z gradbinci, ki ga postavljajo – delovni, natančni, prijazni, redoljubni. Prav z veseljem jim občasno pripeljeva kavico, slaščico ali domačo zelenjavo za malico. Celo inšpektor, ki se pojavil na gradbišču je ugotovil, da nam manjka le obvezno koronsko razkužilo za roke. Skratka, vse teče gladko.

V izdelavi so renderji notranjosti centra. Z veseljem jih razkrijeva, ko bodo gotovi. Trenutno izbirava kurišče za vadbeni prostor (a ne bo carsko jogirat ob ognju?), naravne omete, ki ustvarijo prijetno klimo v prostoru in drsna vrata za v prostor. Lepo bo, to lahko kar zagotovim.

Leto 2020 je leto izjemnih dosežkov, le da ti ne bodo padli z neba, ampak bo zanje potrebnega veliko truda, napora in poguma. 

To so nama povedali mnogi, ko sva jih spraševala za nasvet pred gradnjo Avocado centra. Vseeno sva se trudila naprej in pozornost namenjala njegovemu nastanku. Potem pa je v kader stopila korona. Vse se je ustavilo, vsaj zdelo se je tako. Prav v tistem času je postalo jasno tudi, da ničesar od starega kozolca ne moreva ohraniti. Nekaj časa nama je bilo zato zelo hudo. Avocado center bova morala zgraditi od začetka. 

Ko se je ustavil ves svet in nisva vedela, kdaj bova dobila gradbeno dovoljenje, sva se odločila, da bova poskrbela za drevesa, ki rastejo na parceli in posadila nova. Kar veliko pozornosti in časa sva namenila temu. V tem času sem tudi prvič v življenju iz koščice avokada izmamila rastlinco in jo simbolično posadila v zemljo s parcele, kjer bo stal center. Tako lepo uspeva, da jo je veselje pogledati.

Prvi teden junija pa sva dobila gradbeno dovoljenje. Praznovala sva ga tako, da sva odšla plesat (hvala, Anže, hvala, Martina). V teh dneh bodo gradbinci pripravili vse potrebno za izdelavo temeljev, Anja pa nama je dala tudi dobro idejo, kako celotno stavbo od tal navzgor energijsko očistiti s kremenom. (Hvala, Anja!)

Naslednje mesece bo Avocado pričel dobivati svojo podobo. res se veseliva tega časa. Upam, da vas je veliko, ki se veselite z nama. 

Že tri mesece vztrajno čistiva in pospravljava najin kozolec, v katerem bo prav kmalu pričel nastajati Avocado center. Pretekli lastniki so v in okrog 130 let starega kozolca pustili marsikaj in preteklo soboto sva na smetišče odpeljala še zadnjo prikolico navlake, skoraj dve toni je je bilo v celoti. Zakurila sva ogromen ogenj in vanj pometala ves trohneč les. Šele z velikim ognjem sva začutila, kako prostor postaja pretočen in svež.

Material starega kozolca je v tem času prevzel drugačne vloge in se v nove stvaritve pretvoril na različnih koncih Slovenije. Večina njegovih zunanjih desk bo postala stenska dekoracija večjega lokala na Štajerskem, nekaj njegovega lesa pa v teh dneh postaja gang tradicionalno obnovljene hiše v najbolj zahodni slovenski vasi. Klesan kamen stebrov kozolca bo postal tlak dvorišča čudovito obnovljene kmečke hiše v Logatcu in še in še vlog je dobil material nekdanjega mogočnega logaškega kozolca.

Ostajajo še tramovi ostrešja. Čudoviti so, močni in lepo ohranjeni. Nekaj jih bova uporabila v samem Avocado centru, še vedno pa jih je mnogo preveč le za naju. Na kakšen način jih bova vpletla v prostor, naj zaenkrat ostane še skrivnost, povem pa, da bo naravnost prelepo. 

V tem času naju je obiskal tudi Tomaž, ki se ukvarja z izdelovanjem orgonitov. Energetsko je premeril je celoten prostor, saj sva si v tleh samega vadbenega prostora zaželela v epoksi smolo vdelane kristale, ki prečiščujejo. Tomaž je zelo zanimiv človek, zato bom njegovo delo predstavila v enem od prihodnjih zapisov. 

Poleg čiščenja se v teh tednih ukvarjava tudi z birokratskimi zadevami in izpopolnjevanju načrta Avocado centra. Želiva, da ga odlikujejo naravni materiali, prijetno vzdušje, prijazni vonji in spokojna svetoba. Čeprav je včasih naporno, se vsake faze lotevava z velikim veseljem in razigranostjo. Hvala vsem, ki naju občasno spodbudite s prijazno besedo. 

Saša in Uroš

V teh dneh pospešeno iščeva ljudi, ki lahko ostankom 130 let starega kozolca vdahnejo novo življenje. Po načelu zero waste-a nama je jasno, da odpadni material nekomu drugemu predstavlja surovino, novo priložnost, čisto veselje,...

Za stare deske (menda so smrekove), ki objemajo kozolec, sva v teh dneh našla modela, ki jih bo zbrusil, naoljil in z njimi polepšal notranjost objekta nekje na Štajerskem.

Ostaja še šest stebrov, izdelanih iz klesanega kamna. Res so lepi, jaz bi jih obdržala v osrednjem prostoru Avocado centra, ampak arhitekti zlovešče mrmrajo vse sorte temnih stvari, ki jih lahko povzročijo, ker nimajo dovolj močnih temeljev. Njihove mere so: 85 cm x 85 cm x 7 m.

Znotraj kozolca so krasni tramovi, večina ima čisto zdrav les, nekaj jih bova obdržala in prepletla v arhitekturo Avocado centra, ostalo pa prodala nekomu, ki bo takšnih tramov vesel. V odličnem stanju je tudi večji del ostrešja.

Če pa koga zanima nakup stebrov ali tramov, so tu še ostali podatki kozolca:
Dolžina strehe: 27 m (objekt 26 m )
Širina strehe: 10 m (objekt 9 m)
Višina semena: 10 m
Naklon strehe: 45 stopinj

Aja, pa še kontakt, če bi kdo o lesu in kamnu rad izvedel več:
040 78 00 75 (Uroš)

Da naredimo prostor novemu, moram staremu dovoliti, da odide...

Stari kozolec bo treba najprej podreti, da bo na njegovem mestu lahko zrasel novi Avocado center. Močno sva si želela ohraniti njegove stebre iz klesanega kamenja v osrednjem vadbenem prostoru, vendar so arhitekti in statiki zmajevali z glavo. Ne bo šlo, preveč bi lahko vplivali na premikanje celotnega objekta, zato morajo stran...

Tudi v sami notranjosti kozolca je ogromno starega, prekrasnega lesa, ki je še odlično ohranjen. Nekaj ga bova obdržala in prepletla stare lesene elemente v novo podobo centra, vendar je vsega preveč...

Naj torej stari elementi najinega kozolca dobijo prostor v kakšni drugi arhitekturni zgodbi, kjer bodo lahko služili nečemu drugemu.

Za nekatere je to nenavadna odločitev, za naju predvsem goreča želja in zelo jasna vizija. 

Dolgo sva se z njim le spogledovala in opazovala, kako si ga narava počasi prilašča. Lesen kozolec s stebri iz klesanega kamna, na Stari cesti v Logatcu stoji že več kot 130 let. V zadnjem desetletju se je začel pospešeno podirati. Vdrla se je streha, les na zunanjih stenah je pričel trohneti, deske in strešniki odpadajo. 

Nekaterim se je zdel podrtija, nama pa je dal krila.  

Začutila sva, da lahko vanj pripeljeva novo življenje, ga obogativa z vsebinami, ki bodo ljudem dale več. Odločila sva se, da stari kozolec postane Avocado center, kjer bo velik, svetel in popolnoma naraven vadbeni prostor, ljudem omogočal spoznavanje dobrih življenjskih praks. V njem bova ustvarila prostor za različne vadbe, ples, izobraževanja, predstavitve, delavnice in predavanja, ki jih povezuje namera in želja, da so ljudem in okolju prijazni. 

Želiva ustvariti prostor, kjer bo vsak obiskovalec zase našel nekaj, kar mu bo življenje spreminjalo na bolje. Kozolcu, ki predstavlja kulturno dediščino prostora, v katerem živimo, pa bova dodala ščep starodavnih modrosti ter njegovim obiskovalcem omogočila nepozabne izkušnje.

Vabljeni z nama na pot povrnitve veličine staremu podirajočemu se logaškemu kozolcu. Spremljajte blog Nastajanje Avocado centra, kjer bova z rednimi objavami delila trenutke in izkušnje na poti do centra dobrih življenjskih praks. 

Vesela bova vseh komentarjev, nasvetov, zgodovinskih dejstev, pa tudi pridnih rok prijateljev in znancev ter kakšne dobronamerne rešitve, ko se bodo stvari fecljale. 

Že vnaprej hvala,
Saša in Uroš