Domov Blog Bizi mama, dobra košta
Bizi mama, dobra košta
Urška je v najine prehranjevalne navade vstopila v na videz najbolj neprimernem času. Imela sva ogromno dela s Festivalom Avocado in s pripravami Počitnic kot nekoč. V tem stresnem obdobju sva jedla kadar sva pač našla čas, pogostokrat junk kot je pica ali pomfri, včasih pa sva, spet iz napetosti v telesu, ves dan grickala prigrizke. Čist narobe.
Urška si je vzela eno dopoldne časa in so naredili delavnico priprave zdrave hrane kar pri meni doma. Nekaj dni prej mi je po mailu poslala seznam potrebnih sestavin, kjer sem ugotovila, da v Logatcu še vedno določenih artiklov ne morem kupiti – na primer miso paste, ali pa tapiokine moke in podobne eksotične sestavine. Naročila mi je, naj dam namakati ješprenj in ga na dan naše delavnice skuham. Kot običajno sem ga naredila preveč, ampak me je Urška pomirila naj z njim napolnim steklene kozarce in ga uporabljam v različnih jedeh naslednje tri dni. Podobno je s čičeriko, kjer je topolo odsvetovano, da uporabljamo tisto iz pločevinke, saj menda nekaj kovine tako vnesemo v telo, kar ni najbolje. Čičeriko in druge stročnice naj bi namakali 48 ur, da pričnejo kaliti. Tako so za naša prebavila bolj prijazna in po zaužitju ne čutimo napihnjenosti.
Ker sva oba z Urošem precej mahnjena na cukr, je naša delavnica obsegala kar tri različne vrste slaščic, za katere pa je dobro, da jih uživamo dopoldne, popoldne pa s slanimi (zdravimi!) jedmi podpremo delovanje nadledvičnih žlez. Pripravili smo odlične piškote iz ovsenih kosmičev in suhega sadja, chia puding z jagodami (NJAM!) in sladke prigrizke iz borovnic in kokosovega masla, ki se jih da tudi zamrzniti in po potrebi odmrzniti, ko si jih zaželimo. Vse tri sladice odlikuje njihov okus ter seveda to, da nimajo nič sladkorja, so pa sladkega okusa in zadovoljijo našo željo po cukru. Brezgrešne, torej.
In ker je bil ravno čas kosila (BTW – sladice se v nasprotju z naukom naših mam, poje pred glavno jedjo), smo spekli še odlične wrape iz tapiokine moke in špinače in jih napolnili z na hitro popraženo zelenjavo. Piko na i jim je dodal zeleni pesto iz trgovine Toskana, kjer delajo peste (zelene in rdeče), za dol past. Kam pa ješprenj? V čudovito zelenjavno rižoto. Vrhunska je bila – in na njej nisem pogrešala ribanega parmezana, saj nama je Urška razodela alternativo – kvasne kosmiče. Božansko.
In nauk današnje zgodbe? Tudi ko smo najbolj v riti s časom, lahko svoje telo podpremo z živo hrano. Nekaj predpriprav je potrebnih, pa je v hladilniku kar nekaj sestavin, ki jih v parih minutah sestavimo v odličen obrok. Spet brezgrešno. Zeleni wrapi so spečeni in čakajo v hladilniku, sezonsko zelenjavo popražimo na hitro, da ohrani minerale in vitamine, dodamo kakšen humus ali pesto in skledo sezonske solate in imamo obrok, po katerem smo tako potešeni, da nam misel na sladkarije sploh ne pride več na pamet….